Potepanje po Srbiji, Črni gori in Dalmaciji, september 2010
1. dan: SEŽANA – BEOGRAD
Po prihodu v Beograd, smo si po namestitvi v hotelu najprej ogledali mesto s krožno vožnjo z avtobusom. Potem smo se zapeljali na Dedinje in obiskali Muzej zgodovine Jugoslavije v sklopu katerega je tudi Hiša cvetja, se sprehodili po glavni beograjski promenadi, ulici Kneza Mihajla in imeli tudi čas za kosilo. Videli smo tudi skupščino Srbije, obiskali Terazije, Trg republike in slikovito cerkev Sv. Save v kateri smo se zdržali ob vodenju kar nekaj časa. Od tu smo se zapeljali na Kalemegdan, znamenito beograjsko trdnjavo na sotočju Save in Donave, od koder je slikovit pogled na mesto. Sledila je vožnja do tipične srbske restavracije na večerjo in povratek v hotel.
2. dan: BEOGRAD – OPLENAC – SAMOSTAN ŽIČA – DRVENGRAD – ZLATIBOR
Po zajtrku smo se podali v srce Šumadije - Topolo. Obiskali smo vzpetino Oplenac, ki je spremenjena v spominski park kraljevske družine Karađorđević. Ta je zaslužna za vstajo srbskega naroda izpod otomanskega jarma. Ogledali smo si mavzolej kraljeve družine ter Petrove hiše, ki je danes muzej - galerija z eksponati dinastije, med drugim tudi darili ruskega carja. Pot smo nadaljevali do skoraj 800 let starega samostana, kjer so kronali številne srbske kralje. Zaradi svoje pomembnosti je bil večkrat razrušen, tudi s strani Tatarov, vendar so ga vsakokrat ponovno popravili. Menda je ob zadnjem napadu NATA tudi nekaj projektilov švignilo mimo samostana. Po kosilu v okolici Kraljeva smo nadaljevali vožnjo v Drvengrad. Tam smo si ogledali etnološko vasico, ki jo je postavil Emir Kustorica za potrebe snemanja filma „Život je čudo“ ter zanjo prejel nagrado Bruseljske fundacije za arhitekturo. Z vlakom smo se popeljali po »ŠARGANSKI OSMICI« – 14 km dolgi, ozkotirni, najatraktivnejši turistično – muzejski železnici v Evropi. Nadaljevali smo na Zlatibor, turistični in klimatski center, ki se nahaja na 1000 m nadmorske višine, kjer smo povečerjali in se namestili v hotelu.
3. dan: ZLATIBOR – PODGORICA
Takoj po zajtrku smo se odpeljali proti Črni gori. Na poti smo obiskali še en pravoslavni samostan ter potem prečkali znameniti most čez reko Taro in imeli med vožnjo kar nekaj postankov ter občudovali kraje in pokrajino. Namestili smo se v glavnem mestu Črne gore Podgorici.
4. DAN: PODGORICA - CETINJE – LOVČEN – NJEGUŠI – KOTOR - TIVAT
Po zajtrku smo se podali na Cetinje, nekdanjo prestolnico Črne gore, ki je nastala leta 1482 kot zadnje oporišče Ivana Crnojevića, vladarja Zete. Med umikom pred osvajalnim pohodom turške vojske se je Ivan Crnojević ustavil na majhnem kraškem polju sredi lovčenske pokrajine, ki se razprostira pod goro Lovćen in dal zgraditi dvor, dve leti kasneje pa še samostan. Tako je doslej nepomembno naselje Cetinje postalo novo zgodovinsko središče, politično in duhovno središče zadnje svobodne balkanske države. Med številnimi znamenitostmi preteklosti je vsekakor potrebno poudariti Cetinski samostan, postavljen leta 1484, v katerem so 1493 v prvi tiskarni na Balkanu natisnili sloviti Cetinjski Oktoih, prvo knjigo, tiskano v slovanskem jeziku. Sledil je zunanji ogled znamenitosti mesta, kot so Narodni muzej; prej dvor kneza Nikole I., Vlaške cerkve itd. Vožnjo smo nadaljevali na Lovčen. Obiskali in ogledali smo si mavzolej Njegoša ter potem nadaljevali pot proti Kotorju in Tivatu. Vmes smo se ustavili še v rojstnem kraju Petra II. Petrović Njegoša, srbskega pesnika in vladike Črne gore, v kraju Njeguši. Po kosilu smo se zapeljali še v slikovito Boko Kotorsko, si ogledali mesto in okolico in zvečer prišli v Tivat, kjer smo se namestili v hotelu.
5. dan: TIVAT - DUBROVNIK – SEŽANA
Po zajtrku nas je pot vodila proti Hrvaški s krajšim ogledom slikovitega Dubrovnika. Izjemno mesto, ki ga je vedno lepo obiskati. Po ogledu smo nadaljevali vožnjo proti dom s postankom v Neumu, kjer smo si vzeli čas za kosilo. Med potjo je bilo kar nekaj postankov in časa za opazovanje dalmatinske pokrajine.
Po prihodu v Beograd, smo si po namestitvi v hotelu najprej ogledali mesto s krožno vožnjo z avtobusom. Potem smo se zapeljali na Dedinje in obiskali Muzej zgodovine Jugoslavije v sklopu katerega je tudi Hiša cvetja, se sprehodili po glavni beograjski promenadi, ulici Kneza Mihajla in imeli tudi čas za kosilo. Videli smo tudi skupščino Srbije, obiskali Terazije, Trg republike in slikovito cerkev Sv. Save v kateri smo se zdržali ob vodenju kar nekaj časa. Od tu smo se zapeljali na Kalemegdan, znamenito beograjsko trdnjavo na sotočju Save in Donave, od koder je slikovit pogled na mesto. Sledila je vožnja do tipične srbske restavracije na večerjo in povratek v hotel.
2. dan: BEOGRAD – OPLENAC – SAMOSTAN ŽIČA – DRVENGRAD – ZLATIBOR
Po zajtrku smo se podali v srce Šumadije - Topolo. Obiskali smo vzpetino Oplenac, ki je spremenjena v spominski park kraljevske družine Karađorđević. Ta je zaslužna za vstajo srbskega naroda izpod otomanskega jarma. Ogledali smo si mavzolej kraljeve družine ter Petrove hiše, ki je danes muzej - galerija z eksponati dinastije, med drugim tudi darili ruskega carja. Pot smo nadaljevali do skoraj 800 let starega samostana, kjer so kronali številne srbske kralje. Zaradi svoje pomembnosti je bil večkrat razrušen, tudi s strani Tatarov, vendar so ga vsakokrat ponovno popravili. Menda je ob zadnjem napadu NATA tudi nekaj projektilov švignilo mimo samostana. Po kosilu v okolici Kraljeva smo nadaljevali vožnjo v Drvengrad. Tam smo si ogledali etnološko vasico, ki jo je postavil Emir Kustorica za potrebe snemanja filma „Život je čudo“ ter zanjo prejel nagrado Bruseljske fundacije za arhitekturo. Z vlakom smo se popeljali po »ŠARGANSKI OSMICI« – 14 km dolgi, ozkotirni, najatraktivnejši turistično – muzejski železnici v Evropi. Nadaljevali smo na Zlatibor, turistični in klimatski center, ki se nahaja na 1000 m nadmorske višine, kjer smo povečerjali in se namestili v hotelu.
3. dan: ZLATIBOR – PODGORICA
Takoj po zajtrku smo se odpeljali proti Črni gori. Na poti smo obiskali še en pravoslavni samostan ter potem prečkali znameniti most čez reko Taro in imeli med vožnjo kar nekaj postankov ter občudovali kraje in pokrajino. Namestili smo se v glavnem mestu Črne gore Podgorici.
4. DAN: PODGORICA - CETINJE – LOVČEN – NJEGUŠI – KOTOR - TIVAT
Po zajtrku smo se podali na Cetinje, nekdanjo prestolnico Črne gore, ki je nastala leta 1482 kot zadnje oporišče Ivana Crnojevića, vladarja Zete. Med umikom pred osvajalnim pohodom turške vojske se je Ivan Crnojević ustavil na majhnem kraškem polju sredi lovčenske pokrajine, ki se razprostira pod goro Lovćen in dal zgraditi dvor, dve leti kasneje pa še samostan. Tako je doslej nepomembno naselje Cetinje postalo novo zgodovinsko središče, politično in duhovno središče zadnje svobodne balkanske države. Med številnimi znamenitostmi preteklosti je vsekakor potrebno poudariti Cetinski samostan, postavljen leta 1484, v katerem so 1493 v prvi tiskarni na Balkanu natisnili sloviti Cetinjski Oktoih, prvo knjigo, tiskano v slovanskem jeziku. Sledil je zunanji ogled znamenitosti mesta, kot so Narodni muzej; prej dvor kneza Nikole I., Vlaške cerkve itd. Vožnjo smo nadaljevali na Lovčen. Obiskali in ogledali smo si mavzolej Njegoša ter potem nadaljevali pot proti Kotorju in Tivatu. Vmes smo se ustavili še v rojstnem kraju Petra II. Petrović Njegoša, srbskega pesnika in vladike Črne gore, v kraju Njeguši. Po kosilu smo se zapeljali še v slikovito Boko Kotorsko, si ogledali mesto in okolico in zvečer prišli v Tivat, kjer smo se namestili v hotelu.
5. dan: TIVAT - DUBROVNIK – SEŽANA
Po zajtrku nas je pot vodila proti Hrvaški s krajšim ogledom slikovitega Dubrovnika. Izjemno mesto, ki ga je vedno lepo obiskati. Po ogledu smo nadaljevali vožnjo proti dom s postankom v Neumu, kjer smo si vzeli čas za kosilo. Med potjo je bilo kar nekaj postankov in časa za opazovanje dalmatinske pokrajine.
Fotografije prispeval Branko Kjuder