Martinovanje v vipavski dolini 2014
Upokojenke in upokojenci DU Sežana smo se v soboto 15. novembra 2014 ob 14. uri napotili z enim večjim in enim manjšim avtobusom, toliko se nas je namreč nabralo, za popoldanski izlet v Vipavsko dolino z namenom, da na koncu tradicionalno »praznujemo« Martinovo ter tako pokušamo dobra vipavska vina.
Takoj po prihodu nas je pozdravil župan občine Vipava g. Ivan Princes. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali Lantierijev dvorec v notranjosti kot v okolici. Vipavci so resnično lepo poskrbeli za še en slovenski biser, ki bo v prihodnje vabil na obisk domače pa tudi obiskovalce in turiste iz tujine.
Po ogledu dvorca, smo se na poti proti Vipavskem križu ustavili na pokopališču v Vipavi ter si ogledali dveh egipčanskih sarkofagov, ki jih je v Vipavo pripeljal Anton Lavrin ( 1789 - 1869), raziskovalec in egiptolog. Sarkofaga sta iz rdečega granita, iz časa okoli leta 2450 pr.n.št., ki so ju odkrili v grobnici egipčanske dinastije ob vznožju velikih piramid v Gizi.
Sredi Vipavske doline se dviga na griču starodavno naselje Vipavski Križ, kjer so nas sprejeli Frančiškani, menihi, ki bivajo v svojem samostanu. V cerkvi smo poslušali bogato razlago zgodovine in opisa dogodkov skozi stoletja. Kraj, ki je pomemben za slovensko kulturo, hrani v veliki samostanski knjižnici blizu 25.000 knjig. Najdragocenejše delo, ki ga hrani samostan, je rokopisni kodeks - molitvenik iz 15. stoletja, pisan v gotski minuskuli in okrašen z bogatimi iluminacijami in inicialkami. Od dragocenosti hrani knjižnica tudi 5 knjig pridig Sveti priročnik rojaka kapucina Janeza Svetokriškega.
Polni kulturnih in zgodovinskih vtisov smo se zapeljali v Vipavsko klet, si jo ogledali in poslušali o zgodovini kleti ter pokušali njena letošnja vina. Žal, ostal nam je malo grenak priokus, ko smo zvedeli, da se vinogradniki otepajo s hudimi težavami, saj klet ni več tako polna kot nekoč, posledično usiha zaslužek in razvoj kleti, zaposlenost v kleti se zmanjšuje. Vina pa so dobra, to pa!
In od tu smo se povzpeli par sto metrov višje na turistično kmetijo v Gradišču nad Vipavo. Ob dobri kapljici, prijetnem razpoloženju in polnem krožniku domačih jedi, nas je gostitelj presenetil še z nastopom klape Planta, katerih devet fantov je zapelo nekaj dalmatinskih pesmi, a najprej za uvod našo Prešernovo Zdravljico. Nastalo je tisto tipično domače prijetno martinovo razpoloženje, ko je po grlu kar teklo rujno vince vipavsko.
Domov smo se vrnili veseli in dobre volje. Bili smo si enotni, da za lep popoldan, za lep izlet, ni potrebno vedno narediti veliko kilometrov poti, zelo blizu imamo zanimive kraje in ljudi, ki nam vedo povedati mnogo lepih zgodb in zanimivih podatkov, ki nam odstrejo našo zgodovino in naše skupne korenine.
Branko Kjuder
Upokojenke in upokojenci DU Sežana smo se v soboto 15. novembra 2014 ob 14. uri napotili z enim večjim in enim manjšim avtobusom, toliko se nas je namreč nabralo, za popoldanski izlet v Vipavsko dolino z namenom, da na koncu tradicionalno »praznujemo« Martinovo ter tako pokušamo dobra vipavska vina.
Takoj po prihodu nas je pozdravil župan občine Vipava g. Ivan Princes. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali Lantierijev dvorec v notranjosti kot v okolici. Vipavci so resnično lepo poskrbeli za še en slovenski biser, ki bo v prihodnje vabil na obisk domače pa tudi obiskovalce in turiste iz tujine.
Po ogledu dvorca, smo se na poti proti Vipavskem križu ustavili na pokopališču v Vipavi ter si ogledali dveh egipčanskih sarkofagov, ki jih je v Vipavo pripeljal Anton Lavrin ( 1789 - 1869), raziskovalec in egiptolog. Sarkofaga sta iz rdečega granita, iz časa okoli leta 2450 pr.n.št., ki so ju odkrili v grobnici egipčanske dinastije ob vznožju velikih piramid v Gizi.
Sredi Vipavske doline se dviga na griču starodavno naselje Vipavski Križ, kjer so nas sprejeli Frančiškani, menihi, ki bivajo v svojem samostanu. V cerkvi smo poslušali bogato razlago zgodovine in opisa dogodkov skozi stoletja. Kraj, ki je pomemben za slovensko kulturo, hrani v veliki samostanski knjižnici blizu 25.000 knjig. Najdragocenejše delo, ki ga hrani samostan, je rokopisni kodeks - molitvenik iz 15. stoletja, pisan v gotski minuskuli in okrašen z bogatimi iluminacijami in inicialkami. Od dragocenosti hrani knjižnica tudi 5 knjig pridig Sveti priročnik rojaka kapucina Janeza Svetokriškega.
Polni kulturnih in zgodovinskih vtisov smo se zapeljali v Vipavsko klet, si jo ogledali in poslušali o zgodovini kleti ter pokušali njena letošnja vina. Žal, ostal nam je malo grenak priokus, ko smo zvedeli, da se vinogradniki otepajo s hudimi težavami, saj klet ni več tako polna kot nekoč, posledično usiha zaslužek in razvoj kleti, zaposlenost v kleti se zmanjšuje. Vina pa so dobra, to pa!
In od tu smo se povzpeli par sto metrov višje na turistično kmetijo v Gradišču nad Vipavo. Ob dobri kapljici, prijetnem razpoloženju in polnem krožniku domačih jedi, nas je gostitelj presenetil še z nastopom klape Planta, katerih devet fantov je zapelo nekaj dalmatinskih pesmi, a najprej za uvod našo Prešernovo Zdravljico. Nastalo je tisto tipično domače prijetno martinovo razpoloženje, ko je po grlu kar teklo rujno vince vipavsko.
Domov smo se vrnili veseli in dobre volje. Bili smo si enotni, da za lep popoldan, za lep izlet, ni potrebno vedno narediti veliko kilometrov poti, zelo blizu imamo zanimive kraje in ljudi, ki nam vedo povedati mnogo lepih zgodb in zanimivih podatkov, ki nam odstrejo našo zgodovino in naše skupne korenine.
Branko Kjuder