Prvi dan, 24. november
Po svečanem sprejemu in nagovoru smo se napotili na kosilo in nekateri so bili že naročeni na pregled pri zdravniku, kjer so dobili priporočene ustrezne terapije. Pripadale so tri na vsakega plus ena vodna masaža ter suha masaža telesa. Popoldan po počitku se nas je kar nekaj podalo na sprehod ob obali. Hotel je namreč le nekaj deset metrov oddaljen od nje in do samega centra Crikvenice je približno 15 minut ležerne hoje. Naš prvi dan je minil umirjeno in prijetno.
Po svečanem sprejemu in nagovoru smo se napotili na kosilo in nekateri so bili že naročeni na pregled pri zdravniku, kjer so dobili priporočene ustrezne terapije. Pripadale so tri na vsakega plus ena vodna masaža ter suha masaža telesa. Popoldan po počitku se nas je kar nekaj podalo na sprehod ob obali. Hotel je namreč le nekaj deset metrov oddaljen od nje in do samega centra Crikvenice je približno 15 minut ležerne hoje. Naš prvi dan je minil umirjeno in prijetno.
Tekst in foto: Branko Kjuder
Drugi dan, 25. november
Dan se je pričel po programu. Zajtrk, terapije in sprehodi, med njimi nekaj počitka po sobah in sledilo je kosilo. Ob 13.30 uri pa smo se odpeljali na izlet v Reko, kjer smo obiskali Marijino svetišče na Trsatu s cerkvijo, samostanom in kapelo darov. Sledil je ogled trdnjave Trsat, ki je odeta v novoletne praznične lučke. Po ogledu smo se zapeljali še v Reko in se sprehodili po mestnih ulicah z obiskom posameznih znamenitosti. Bilo je dovolj čas še za kavico in morebiten nakup spominkov. V mestu se že čuti prednovoletni utrip in izložbe trgovin sijejo v bogati ponudbi in kličejo kupce z raznimi popusti. Popoldan je minil zelo prijetno in spoznali smo tudi našo vodičko Roberto Tuček, ki nas je bogato zalagala z opisom znamenitosti in dogodkov in postala je "naš član" za ves čas bivanja v Crikvenici,
Dan se je pričel po programu. Zajtrk, terapije in sprehodi, med njimi nekaj počitka po sobah in sledilo je kosilo. Ob 13.30 uri pa smo se odpeljali na izlet v Reko, kjer smo obiskali Marijino svetišče na Trsatu s cerkvijo, samostanom in kapelo darov. Sledil je ogled trdnjave Trsat, ki je odeta v novoletne praznične lučke. Po ogledu smo se zapeljali še v Reko in se sprehodili po mestnih ulicah z obiskom posameznih znamenitosti. Bilo je dovolj čas še za kavico in morebiten nakup spominkov. V mestu se že čuti prednovoletni utrip in izložbe trgovin sijejo v bogati ponudbi in kličejo kupce z raznimi popusti. Popoldan je minil zelo prijetno in spoznali smo tudi našo vodičko Roberto Tuček, ki nas je bogato zalagala z opisom znamenitosti in dogodkov in postala je "naš član" za ves čas bivanja v Crikvenici,
Tretji in četrti dan, 25. in 26. november
Ta dva dni smo se posvetili Crikvenici in okolici. Naš šofer Radovan je po zakonu o varnosti v cestnem prometu moral imeti dva dni prosto, tako, da smo za ta čas odložili izlete. Zelo hitro smo se po labirintih hotela navadili priti do posameznih mest, kjer se izvajajo različne terapije. Ljudi je kar precej, kajti v center prihajajo bolniki od vsepovsod. Čas do kosila pogosto hitro mine in po obroku paše kakšno urico odmora. V popoldanskem času nas je veliko šlo v bazen, kjer je bilo po slikah sodeč razpoloženje na višku. Nekateri smo ubrali pot pod noge in se sprehodili po več km od hotela tako v smeri Crikvenice kot v nasprotni smeri do zaliva v naselju Kačjak. In potem, po večerji, oh, je pa bilo veselo. Ples in dobra volja pred nočnim počitkom sta dobro dela. Tako je bilo dva dni in slike to dokazujejo.
V restavraciji hotela smo bili zadovoljni s hrano tako po okusu kot po izbiri. Pri sprehodih ob celotni obali pa se resnično začuti mrtvilo v tem času, ko ni turistov, Vse je nekam tiho, mirno, plaže so za galebe in golobe ter pse, ki jih sprehajajo domačini. Ostajajo nam le sončni žarki, ko sonce zahaja nizko nad obzorjem in pušča skoraj srebrn odsev na gladini morja. Pa vendar je prijetno se sprehajat ob obali in poslušati valovanje morja in opazovati kakšnega ribiča, ki namaka trnek v upanju, da bo prijela kakšna ribica.
Ta dva dni smo se posvetili Crikvenici in okolici. Naš šofer Radovan je po zakonu o varnosti v cestnem prometu moral imeti dva dni prosto, tako, da smo za ta čas odložili izlete. Zelo hitro smo se po labirintih hotela navadili priti do posameznih mest, kjer se izvajajo različne terapije. Ljudi je kar precej, kajti v center prihajajo bolniki od vsepovsod. Čas do kosila pogosto hitro mine in po obroku paše kakšno urico odmora. V popoldanskem času nas je veliko šlo v bazen, kjer je bilo po slikah sodeč razpoloženje na višku. Nekateri smo ubrali pot pod noge in se sprehodili po več km od hotela tako v smeri Crikvenice kot v nasprotni smeri do zaliva v naselju Kačjak. In potem, po večerji, oh, je pa bilo veselo. Ples in dobra volja pred nočnim počitkom sta dobro dela. Tako je bilo dva dni in slike to dokazujejo.
V restavraciji hotela smo bili zadovoljni s hrano tako po okusu kot po izbiri. Pri sprehodih ob celotni obali pa se resnično začuti mrtvilo v tem času, ko ni turistov, Vse je nekam tiho, mirno, plaže so za galebe in golobe ter pse, ki jih sprehajajo domačini. Ostajajo nam le sončni žarki, ko sonce zahaja nizko nad obzorjem in pušča skoraj srebrn odsev na gladini morja. Pa vendar je prijetno se sprehajat ob obali in poslušati valovanje morja in opazovati kakšnega ribiča, ki namaka trnek v upanju, da bo prijela kakšna ribica.
Peti dan, 27. november
Dopoldan mineva utečeno, nihče zaenkrat nima težav, vse poteka po dogovorih. Po kosilu in kratkem oddihu je pred nami vožnja v Senj. Tam si ogledamo trdnjavo Nehaj iz katere je prečudovit razgled na okolico Senja, na morje z otoki in sploh na okolico, ki jo sicer tokrat malo zastira meglica a kljub temu smo zadovoljni z razgledi. Fotografije iz trdnjave same kot pogledi iz nje nam jasno prikazujejo lepoto. Naša vodička Roberta nam ves čas pridno razlaga zgodovino in vse kar je s tem povezano. Zvemo številne zanimivosti in podrobnosti. Včasih se ji kar čudimo, od kod ji toliko znanja in vedenja. Iz Trdnjave se spustimo v Senj na Kavico in kratek sprehod. Imamo srečo, ker ta dan burja počiva. Pot nadaljujemo do vinogradniške kmetije Pavlomir v Novem Vinodolskem. Miroslav Palinkaš je kot pregnanec iz okolice Vukovarja našel svoje zatočišče v tem kraju in se pričel ukvarjati z vinogradništvom. Do danes je dosegel lepe rezultate in prideluje več sort kvalitetnega vina. Več izveste, če obiščete njegovo stran: http://pavlomir.hr/hr/home.
Dopoldan mineva utečeno, nihče zaenkrat nima težav, vse poteka po dogovorih. Po kosilu in kratkem oddihu je pred nami vožnja v Senj. Tam si ogledamo trdnjavo Nehaj iz katere je prečudovit razgled na okolico Senja, na morje z otoki in sploh na okolico, ki jo sicer tokrat malo zastira meglica a kljub temu smo zadovoljni z razgledi. Fotografije iz trdnjave same kot pogledi iz nje nam jasno prikazujejo lepoto. Naša vodička Roberta nam ves čas pridno razlaga zgodovino in vse kar je s tem povezano. Zvemo številne zanimivosti in podrobnosti. Včasih se ji kar čudimo, od kod ji toliko znanja in vedenja. Iz Trdnjave se spustimo v Senj na Kavico in kratek sprehod. Imamo srečo, ker ta dan burja počiva. Pot nadaljujemo do vinogradniške kmetije Pavlomir v Novem Vinodolskem. Miroslav Palinkaš je kot pregnanec iz okolice Vukovarja našel svoje zatočišče v tem kraju in se pričel ukvarjati z vinogradništvom. Do danes je dosegel lepe rezultate in prideluje več sort kvalitetnega vina. Več izveste, če obiščete njegovo stran: http://pavlomir.hr/hr/home.
Šesti dan, 28. november
Kot običajno smo dopoldan zaključili pretegnjeni, zmasirani in čili in že smo po kosilu ob 13.30 uri sedli v avtobus in z našo vodičko Roberto pot veselo nadaljevali v Opatijo. Mesto je že povsem praznično in lepo urejeno. Najprej smo si iz avtobusa med panoramsko vožnjo ogledali okolico do Lovrana in nazaj. Sledil je sprehod po Opatiji, parkih in ob obali. Prijetno je bilo za dušo, kajti ko uzre oko vse te praznične lučke in sploh razsvetljavo, se počutiš že praznično odet in v nekem čudnem veselem pričakovanju prazničnih dni meseca decembra.In potem ko izveš veliko zanimivosti od vodičke, je razpoloženje še toliko lepše. Naj spregovorijo fotografije, ki povedo včasih več kot besede.
Kot običajno smo dopoldan zaključili pretegnjeni, zmasirani in čili in že smo po kosilu ob 13.30 uri sedli v avtobus in z našo vodičko Roberto pot veselo nadaljevali v Opatijo. Mesto je že povsem praznično in lepo urejeno. Najprej smo si iz avtobusa med panoramsko vožnjo ogledali okolico do Lovrana in nazaj. Sledil je sprehod po Opatiji, parkih in ob obali. Prijetno je bilo za dušo, kajti ko uzre oko vse te praznične lučke in sploh razsvetljavo, se počutiš že praznično odet in v nekem čudnem veselem pričakovanju prazničnih dni meseca decembra.In potem ko izveš veliko zanimivosti od vodičke, je razpoloženje še toliko lepše. Naj spregovorijo fotografije, ki povedo včasih več kot besede.
Sedmi dan, 29. november
Sobota je padla na naš še zadnji celodnevni oddih v Crikvenici. Dopoldan terapij ni bilo, zato je vsak po svoje preživel čas, večinoma pa s sprehodom v center mesta ob obali. Tu je nastalo kar nekaj posnetkov, ki kažejo na pričakovanje prazničnih dni. Že muzikant je zjutraj igral pred lokalom in pričaral dobro razpoloženje. Povsod so ljudje nekaj krasili in urejali, nameščali okraske in lučke, kajti zvečer jih je čakala slovesnost ob prižiganju lučk ob začetku adventa. Pa ne samo to, v mesto je prišlo že več sto tekačev, kajti naslednji dan je bil v programu tradicionalni maratonski tek ob obali, ki se ga med drugim udeleži veliko Slovencev.
No, mi smo pa po kosilu sedli v avtobus ina naš Frančeškin nas je varno popeljala na izlet na Krk. Vodička Roberta nas tudi zadnji dan ni razočarala in nas popeljala v zanimive kraje Krka in nas neprestano zalagala z številnimi podatki in zanimivostmi. Obiskali smo najprej jamo Biserujko, stopili v kamnito pokrajino Krkškega krasa, si utrgali vejico zelišč in list žajbla in že smo odšli na ogled stare vasi Vrbnik z znamenito najožjo ulico na svetu. Kraj je zelo star, urejen in čist in kar kliče po obisku. Resničnno je bilo vredno obiska. Kot po navadi smo zaključili na vinogradniški kmetiji Katunar. Več o kmeiji na njihovi spletni strani: https://www.katunar.hr/hr/. Ob resnično dobri dalmatinski kapljici smo naše potepanje in oddih pripeljali do konca. Ko smo prispeli v Crikvenico pa ne pomnimo , da bi se kdaj udeleženci tako prisrčno poslovili od vodičke. Kar po vrsti smo jo objemali se rokovali in se ji od srca zahvaljevali. Res, bila je enkratna in čestitke za njen odnos do nas. Ne samo, da je nam veliko povedala, znala je tudi veliko šal in pregovorov, ki nas niso pustili ravnodušne. Sledil je le še povratek v hotel, večerja in naslednji dan po zajtrku odhod proti domu, kamor smo prispeli 1. decembra okoli poldan.
Sobota je padla na naš še zadnji celodnevni oddih v Crikvenici. Dopoldan terapij ni bilo, zato je vsak po svoje preživel čas, večinoma pa s sprehodom v center mesta ob obali. Tu je nastalo kar nekaj posnetkov, ki kažejo na pričakovanje prazničnih dni. Že muzikant je zjutraj igral pred lokalom in pričaral dobro razpoloženje. Povsod so ljudje nekaj krasili in urejali, nameščali okraske in lučke, kajti zvečer jih je čakala slovesnost ob prižiganju lučk ob začetku adventa. Pa ne samo to, v mesto je prišlo že več sto tekačev, kajti naslednji dan je bil v programu tradicionalni maratonski tek ob obali, ki se ga med drugim udeleži veliko Slovencev.
No, mi smo pa po kosilu sedli v avtobus ina naš Frančeškin nas je varno popeljala na izlet na Krk. Vodička Roberta nas tudi zadnji dan ni razočarala in nas popeljala v zanimive kraje Krka in nas neprestano zalagala z številnimi podatki in zanimivostmi. Obiskali smo najprej jamo Biserujko, stopili v kamnito pokrajino Krkškega krasa, si utrgali vejico zelišč in list žajbla in že smo odšli na ogled stare vasi Vrbnik z znamenito najožjo ulico na svetu. Kraj je zelo star, urejen in čist in kar kliče po obisku. Resničnno je bilo vredno obiska. Kot po navadi smo zaključili na vinogradniški kmetiji Katunar. Več o kmeiji na njihovi spletni strani: https://www.katunar.hr/hr/. Ob resnično dobri dalmatinski kapljici smo naše potepanje in oddih pripeljali do konca. Ko smo prispeli v Crikvenico pa ne pomnimo , da bi se kdaj udeleženci tako prisrčno poslovili od vodičke. Kar po vrsti smo jo objemali se rokovali in se ji od srca zahvaljevali. Res, bila je enkratna in čestitke za njen odnos do nas. Ne samo, da je nam veliko povedala, znala je tudi veliko šal in pregovorov, ki nas niso pustili ravnodušne. Sledil je le še povratek v hotel, večerja in naslednji dan po zajtrku odhod proti domu, kamor smo prispeli 1. decembra okoli poldan.
Tako pa je naša udeleženka izleta Olga Knez skozi objektiv svojega fotoaparata ujela motive letovanja. Olga; hvala ti za prispevek!
