MARTINOVANJE NA DOLENJSKEM
Udeleženci letošnjega Martinovega izleta so se tokrat odločili za deželo cvička, Dolenjsko. Že na avtobusu nam je predsednik Ivan podal veliko zanimivosti o tej pokrajini predvsem o njeni zgodovini in seveda tudi o svetniku Martinu. Nagrajen je bil s prisrčnim aplavzom.
Prvi postanek je bil v Mirni peči, kjer smo se dolgo časa zadržali v muzeju Lojzeta Slaka in nadstropje višje v muzeju čebelarstva v čebelarskem svetu. Vsi smo pohvalili tako vodenje po muzeju kot tudi lepo in tenkočutno urejeno zbirko ljudskega glasbenika Lojzeta Slaka. Upokojenke in upokojenci so se tudi izvrstno izkazali pri petju pesmi Lojzeta Slaka V dolini tihi, ki jo je na spremljavi s harmoniko odigrala Ines Rupnik, ki nas je popeljala po muzeju in nas očarala z lepo besedo predstavitve. V "deželi čebelic", to je nadstropje višje, nas je sprejela Mojca Lužar in predstavila čebelarski muzej. Vredno ogleda in poslušanja.
Od tu smo se odpeljali v bližnjo vas Šentjurij na Dolenjskem, v Pavčkov dom. Kustosinja in vodnica Anica Levstik nas je najprej nagovorila in opisala življenje in kraj Toneta Pavčka. Stopili smo tudi do vaške cerkve sv. Jurija, pred katero je spomenik Tonetu Pavčku. Po ogledu in pripovedi v Cerkvi smo na koncu stopili še v Pavčkov dom. Notranjost je zelo estetsko in pregledno urejena. Po predstavitvi smo si ogledali še del filma o pesniku Tonetu. Na koncu je naš Branko še prebral verz, ki ga je Tone Pavček kot posvetilo napisal v knjigi dr. Ivana Vodopivca o teranu. Verz je vklesan v skalo pri kalu v vasi Godnje pri Dutovljah in se glasi tako:
So trte, take in drugačne. In je teranovka.
Razkošna posebnost.
So vina, taka in drugačna. In je teran.
Žlahtna posebnost.
Na bližnjem dvorišču v tej vasi smo potem še pomalicali naš tradicionalno pečen pršut, spili kozarček novega in že smo se zapeljali v Novo Mesto, kjer nas je čakala lokalna vodnica Maša Pavlič Pusovnik. Ogledali smo si del starega mestnega jedra in okolico, stopili v stolnico sv. Nikolaja, ki ji rečejo tudi Kapiteljska cerkev ali cerkve sv. Miklavža oz. domačini rečejo kar Kapitelj, ki je ena največjih in najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta. Po ogledu smo zavili še v Frančiškanski samostan, si ogledali staro knjižnico in samostanski vrt z okolico. Vse to nam je razkazala prijazna vodnica Cecilija Smolič. Med ogledoma smo pokušali še Frančiškove kapljice, ki jih pripravljajo frančiškani. Recept za to dobroto je skrivnosten.
Po ogledih smo si vzeli še nekaj časa za kavico in za prost sprehod po starem jedru mesta in že smo se napotili v Otočec na Martinovo večerjo v gostilno Pri Štefki. Vse je bilo prijeto, tako muzikantje in ples kot večerja ob cvičku.
Udeleženci letošnjega Martinovega izleta so se tokrat odločili za deželo cvička, Dolenjsko. Že na avtobusu nam je predsednik Ivan podal veliko zanimivosti o tej pokrajini predvsem o njeni zgodovini in seveda tudi o svetniku Martinu. Nagrajen je bil s prisrčnim aplavzom.
Prvi postanek je bil v Mirni peči, kjer smo se dolgo časa zadržali v muzeju Lojzeta Slaka in nadstropje višje v muzeju čebelarstva v čebelarskem svetu. Vsi smo pohvalili tako vodenje po muzeju kot tudi lepo in tenkočutno urejeno zbirko ljudskega glasbenika Lojzeta Slaka. Upokojenke in upokojenci so se tudi izvrstno izkazali pri petju pesmi Lojzeta Slaka V dolini tihi, ki jo je na spremljavi s harmoniko odigrala Ines Rupnik, ki nas je popeljala po muzeju in nas očarala z lepo besedo predstavitve. V "deželi čebelic", to je nadstropje višje, nas je sprejela Mojca Lužar in predstavila čebelarski muzej. Vredno ogleda in poslušanja.
Od tu smo se odpeljali v bližnjo vas Šentjurij na Dolenjskem, v Pavčkov dom. Kustosinja in vodnica Anica Levstik nas je najprej nagovorila in opisala življenje in kraj Toneta Pavčka. Stopili smo tudi do vaške cerkve sv. Jurija, pred katero je spomenik Tonetu Pavčku. Po ogledu in pripovedi v Cerkvi smo na koncu stopili še v Pavčkov dom. Notranjost je zelo estetsko in pregledno urejena. Po predstavitvi smo si ogledali še del filma o pesniku Tonetu. Na koncu je naš Branko še prebral verz, ki ga je Tone Pavček kot posvetilo napisal v knjigi dr. Ivana Vodopivca o teranu. Verz je vklesan v skalo pri kalu v vasi Godnje pri Dutovljah in se glasi tako:
So trte, take in drugačne. In je teranovka.
Razkošna posebnost.
So vina, taka in drugačna. In je teran.
Žlahtna posebnost.
Na bližnjem dvorišču v tej vasi smo potem še pomalicali naš tradicionalno pečen pršut, spili kozarček novega in že smo se zapeljali v Novo Mesto, kjer nas je čakala lokalna vodnica Maša Pavlič Pusovnik. Ogledali smo si del starega mestnega jedra in okolico, stopili v stolnico sv. Nikolaja, ki ji rečejo tudi Kapiteljska cerkev ali cerkve sv. Miklavža oz. domačini rečejo kar Kapitelj, ki je ena največjih in najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta. Po ogledu smo zavili še v Frančiškanski samostan, si ogledali staro knjižnico in samostanski vrt z okolico. Vse to nam je razkazala prijazna vodnica Cecilija Smolič. Med ogledoma smo pokušali še Frančiškove kapljice, ki jih pripravljajo frančiškani. Recept za to dobroto je skrivnosten.
Po ogledih smo si vzeli še nekaj časa za kavico in za prost sprehod po starem jedru mesta in že smo se napotili v Otočec na Martinovo večerjo v gostilno Pri Štefki. Vse je bilo prijeto, tako muzikantje in ples kot večerja ob cvičku.
Tekst in foto: Branko Kjuder